Rabo knjige vezanih računov določata 31. a člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 63/16) in Pravilnik o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov (Uradni list RS, št 2/15).

Za koga je obvezna?

Knjiga vezanih računov je obvezna za vse zavezance za davek, ki na podlagi davčnih in drugih predpisov vodijo poslovne knjige in evidence ter izdajo račun pri gotovinskem poslovanju. Pri tem se za gotovinsko poslovanje smatra plačilo z bankovci, kovanci, čeki, preko plačilne kartice itd. Gre za vse tiste načine, pri katerih stranka ne nakaže zneska direktno na transakcijski račun prejemnika. Namesto vezane knjige računov lahko zavezanci uporabljajo tudi ustrezen računalniški program ali elektronsko napravo, vendar pa je v primeru okvare teh naprav spet obvezno poslovanje s knjigo.

Pred prihodom knjige vezanih računov so lahko zavezanci za izdajo računov uporabljali obrazce paragonskih blokov, vendar pa z 31. 1. 2015 njihova uporaba ni več dovoljena.

Karakteristike knjige vezanih računov

Knjiga vezanih računov je večinoma dostopna v A5 formatu, lahko pa tudi do največ A4. Vsebuje 3 x 50 samokopirnih listov, pri čemer tretji list v setu ostane v knjigi. Vsaka knjiga ima edinstveno serijsko številko, ki je sestavljena iz identifikacijske številke izdajatelja in zaporedne številke knjige vezanih računov. Ti dve številki sta med seboj ločeni z vezajem. Na vsakem listu je odtisnjena zaporedna številka obrazca od 1 do 50. Izvirnik in obe njegovi kopiji so opremljeni z enako številko. Na spodnjem delu obrazca so odtisnjeni podatki o izdajatelju knjige računov.

Ostale koristne informacije

Knjigo vezanih računov lahko kupimo v knjigarnah. Pred izdajo prvega računa jo je treba potrditi pri finančni upravi. To se lahko izvede na dva načina; elektronsko preko portala e-davki ali osebno.

Zavezanec mora knjigo hraniti še najmanj 10 let od izdaje zadnjega računa v njej.

Programa Word in Excel nista dovoljena za izdajo računov pri gotovinskem plačilu; uporablja se ju le za izdajo računov, pri katerih stranka znesek nakaže direktno na transakcijski račun prejemnika.

V primeru neuporabe predpisanih načinov izdaje računov ali nepravilnega vodenja računov je za zavezanca za davek predpisana globa v višini:

• 3.000 do 10.000€, če gre za posameznika;
• 20.000 do 70.000€, če gre za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ter
• 50.000 do 150.000€, če je v prekršku pravna oseba.

 

Vir: pronet-kr.si