V današnjem času je veliko vrst zaposlovanja, zato se moramo dobro pozanimati, katera oblika zaposlitve je ustrezna za nas oziroma ali se nam sploh izplača. Preden se odločimo za obliko sodelovanja z delodajalcem, se moramo informirati od določenih pogojih sodelovanja.

Podjemna pogodba je le ena od oblik, ki jo lahko sklenemo z delodajalcem. Druge oblike zaposlitve so še: dijaško, študentsko delo; vajeništvo; pripravništvo; avtorska pogodba; samozaposlitev, podjetništvo; zaposlitev za nedoločen čas, zaposlitev za določen čas, delo v tujini.

Za začetek moramo vedeti, da podjemno pogodbo skleneta podjemnik in naročnik. Kot podjemnik se pogodbeno zavežemo, da bomo opravljali določeno delo, naročnik pa se zaveže, da bi za opravljeno delo tudi plačal.

Podjemna pogodba ni predpisana v nobeni posebni obliki, zato jo lahko sklenemo tudi ustno, vendar pa se nam zaradi varnosti oziroma zaščite bolj splača skleniti podjemno pogodbo na podlagi pisne oblike.

Podjemna pogodba ponuja zelo široko paleto del, ki jih lahko opravljamo preko nje. V praksi se največkrat preko podjemne pogodbe opravlja naslednja dela: fizična dela, obrtniška opravila ter popravila, čiščenje prostorov ali pa varstvo otrok.

Podjemna pogodba nam omogoča, da lahko opravljamo dela, ki so občasna ali začasna.  Ni ga zakona, ki bi določal, koliko časa bi neko delo moralo trajati, mora pa pogodba določati, do kdaj mora biti dokončano delo. Med podjemnikom in med naročnikom pa torej ni trajnega razmerja. Razmerje neha veljati, ko je določeno delo opravljeno.

Podjemna pogodba nikakor ne sme biti zamenjana za delovno razmerje za določen ali nedoločen čas ali pa za samozaposlitev.

Ko si torej urejamo delovna razmerja, so nam na razpolago različne oblike zaposlitve. Vse oblike niso enake in niso primerne za vsakogar. Prav zaradi tega se moramo, preden stopimo v kako delovno razmerje, pozanimati o vseh možnih pogojih. Podjemna pogodba je ena od oblik delovnega razmerja, vendar se močno razlikuje od ostalih oblik zaposlovanja.