Ker je v sodobnem poslovnem svetu pogosto tako, da velja intelektualna lastnina več od fizične, jo je treba seveda ustrezno zaščititi pred zlorabami. Čeprav idej in drugih intelektualnih domislic in mogoče preprosto ukrasti, kot bi lahko to storili s fizičnimi predmeti, je groženj za zlorabo veliko. Dejansko si lahko konkurenca celo prisvoji znake in druge predmete intelektualne lastnine, če ti niso zaščiteni, ali pa jih uporablja na druge nedovoljene načine. Da bi to preprečili, moramo seveda registrirati blagovno znamko in to potem tudi vzdrževati.

Registracija blagovne znamke

Registracija blagovne znamke je prvi korak, ki ga je treba storiti, če želimo uživati v pravni zaščiti, ki jo nudi varstvo intelektualne lastnine. Na srečo je postopek registracije enostaven, pa tudi pristojbine so razmeroma ugodne, čeprav lahko te predstavljajo opazen strošek za samostojne podjetnike ali manjša podjetja. Registracija se opravi pri Uradu za intelektualno lastnino, kjer je treba vložiti ustrezne obrazce ter plačati pristojbine. Ko urad znamko potrdi, začne veljati doba desetih let, v kateri registrirana znamka uživa pravno zaščito.

Vzdrževanje blagovne znamke

Veljavnost blagovne znamke je ob registraciji deset let, je pa možno veljavnost brez težav neomejeno podaljševati. Seveda to opravilo zahteva vsaj nekaj pozornosti – če se zgodi, da zaščita poteče, je blagovna znamka izpostavljena zlorabam, ki jih ne bo več mogoče preprečiti ali sankcionirati. Na srečo pa je tudi vzdrževanje oziroma podaljševanje znamke enostaven postopek, podoben registraciji – vložiti je treba zahtevo za podaljšanje veljavnosti znamke in plačati ustrezno pristojbino.

Ena izmed odgovornosti imetnika znamke v času, ko je ta deležna pravne zaščite, je med drugim tudi ta, da spremlja morebitne kršitve. Zlorabe so namreč lahko povsem neopazne, kar pa ne pomeni, da so legalne in ne bodo sankcionirane. Pri intelektualni lastnini so takšni ukrepi težko povsem preventivni, zato se z registracijo delo imetnika znamke še ne konča.