Vezana knjiga računov predstavlja način izstavljanja računov v primeru, ko se za poravnavo le-teh od stranke pričakuje gotovinsko plačilo. Gre za sklop obrazcev za račune, ki se jih izpolni v pisni obliki. Vezana knjiga računov je bila mišljena kot prehoden sistem v času, ko naj bi se postopoma uvajal sistem davčne blagajne, z letom 2018 pa naj bi se ta način izstavljana računov ukinil. Vendar pa vezana knjiga računov kot metoda izdajanja računov ostaja v uporabi še naprej, zato je na voljo vsem zavezancem, ki jim elektronsko izdajanje računov ni blizu.

Vezana knjiga računov je še vedno pogosta praksa pri tretjini vseh zavezancev. Uporabljajo pa jo predvsem tista podjetja, ki na mesečni ravni izdajo manjše število računov. Kljub temu, da se račune izstavi v fizični obliki, pa se njeni uporabniki ne morejo čisto izogniti uporabi interneta, saj morajo o izdanih računih obveščati FURS. Pred letom 2018 se je moralo podatke o izstavljenem računu na FURS posredovati 10 dni po izdanem računu, zdaj pa to ne drži več. O računih, ki so bili izdani v preteklem mesecu, je treba poročati najkasneje 10. dne v sedanjem mesecu. Najlažje je to izvesti preko sistema mini blagajna, ki ga uporabnik lahko v obliki aplikacije brezplačno prenese na pametni telefon ali tablico. Za tak način poročanja mora uporabnik predhodno pridobiti digitalno potrdilo za elektronsko podpisovanje računov.

V kakšnem primeru se uporabniku bolj izplača uporaba vezane knjige računov?

Čeprav večina podjetij račune izstavlja preko sistema davčne blagajne, pa se nekaterim bolj izplača še vedno uporabiti vezano knjigo računov. V katerih primerih se zavezanci odločajo za to možnost? Nekatera podjetja delujejo na območju, kjer ni internetne povezave ali pa je ta zelo ovirana. V tem primeru je smiselno uporaba vezane knjige računov. Tudi če je število računov, ki jih zavezanec izda na mesec, res majhno, je bolj smiselno posegati po pisnem izstavljanju računov. Nabava sistema davčne blagajne je namreč lahko za majhna podjetja velik strošek.